Naložbeno svetovanje
Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov različnih naložbenih politik, ki so oblikovani kot ločeno premoženje. Krovni sklad ni pravna oseba in predstavlja premoženje, ki ga upravlja družba za upravljanje v skladu z načeli razpršitve tveganj v izključnem interesu imetnikov investicijskih kuponov podskladov.
Glavna prednost krovnega sklada predstavlja za vlagatelja je odlog ugotavljanja davčne obveznosti, kar v praksi pomeni, da se v primeru prehajanja vlagateljev iz enega podsklada v drugega, v okviru istega krovnega sklada, odloži davčna obveznost iz naslova davka na kapitalski dobiček. Do sprejetja nove zakonodaje in ustanovitve krovnega sklada, se je vsak prenos med skladi znotraj družbe za upravljanje štel kot obdavčljiva prodaja. Davek na kapitalski dobiček se po novem plača le ob končni prodaji enot premoženja podsklada.
Vzajemni sklad najlažje opišemo kot skupek premoženja vseh, tako pravnih kot fizičnih oseb, ki so naložile svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z zbranim denarjem se na trgu kapitala kupujejo različni vrednostni papirji. Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila lastnikov - vlagateljev.
Družba za upravljanje je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ustanovljena v skladu z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje in je pridobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
V Sloveniji trenutno poznamo več vrst vzajemnih skladov glede na naložbeno politiko. To so obvezniški, delniški, mešani vzajemni skladi, skladi denarnega trga, skladi absolutnega donosa, skladi skladov, pasivno upravljani skladi, itd... ki se razlikujejo glede na tveganje in pričakovano donosnost.
Prednosti so: manjše tveganje za vlagatelja, nižji stroški trgovanja, strokovno upravljanje, visoka likvidnost sredstev, prihranek časa, preprostost varčevanja, davčne ugodnosti, regulativa in nadzor, visoka dostopnost, visoka preglednost poslovanja itd.
Vzajemni skladi so namenjeni predvsem investitorjem, ki želijo razpoložljiva denarna sredstva investirati v nakup delnic delniških družb in drugih vrednostnih papirjev, vendar nimajo dovolj znanja ali časa, da bi to izvedli neposredno. Zato investiranje denarnih sredstev zaupajo upravljavcu vzajemnega sklada, ki z razpršenostjo naložb skrbi tudi za večjo varnost naložb.
Denar svojih vlagateljev vzajemni sklad investira v domače in tuje vrednostne papirje (delnice, obveznice, sklade, ...) ter bančne depozite. Naložbena politika in s tem tudi pričakovana stopnja tveganja se med vzajemnimi skladi razlikuje in je natančno določena v njegovem prospektu in pravilih upravljanja.
Investiranje v vzajemne sklade predstavlja za vlagatelja zelo varno naložbo zaradi naslednjih razlogov: sredstva sklada so naložena v različne vrednostne papirje (delnice, obveznice, sklade...) različnih izdajateljev s katerimi dosežemo večjo razpršitev sredstev in zmanjšamo celotno tveganje naložbe; poslovanje družb za upravljanje je nadzorovoano s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev, banke skrbnice vzajemnega sklada ter neodvisnih revizorjev; glede na to, da je ...
Pred vplačilom v vzajemni sklad se mora vsak vlagatelj seznaniti s prospektom in pravili upravljanja vzajemnega sklada, kjer so navedeni investicijska politika vzajemnega sklada in vse ostale informacije, ki jih mora vlagatelj poznati pred sprejemom odločitve za varčevanje v vzajemnih skladih. Ti dokumenti vsebujejo vse potrebne podatke o delovanju izbranega vzajemnega sklada. Poleg teh dokumentov ima vlagatelj dostop tudi do mesečnega, polletnega in letnega poročila sklada.
Pri vlaganju v vzajemne sklade se vlagatelji srečuejo z več vrstami stroškov. Višina posameznega stroška za posamezni podsklad je določena v prospektu z vključenimi pravili upravljanja krovnega sklada, ki je objavljen na spletni strani www.vzajemci.com oziroma na spletnih straneh DZU-jev. Pri podskladih krovnega sklada obstajata načeloma dve vrsti stroškov, ki bremenijo vlagatelja in sicer neposredni stroški podsklada (vstopni in/ali izstopni stroški) ter posredni stroški podsklada (upravljavska provizija, provizija za skrbiške storitve in drugi stroški).
Vrednost enote premoženja (VEP) ali vrednost točke nam pove koliko je vredna posamezna enota premoženja podsklada krovnega sklada in se redno objavlja v tečajnici Vzajemcev . Izračunamo jo tako, da na določen dan od celotnih sredstev sklada odštejemo obveznosti in rezervacije, dobljena razlika pa se deli s številom vseh enot v obtoku na isti dan.
Čista vrednost sredstev (ČVS) podsklada na določen dan je vrednost podsklada, zmanjšana za obveznosti podsklada oziroma zmnožek enote premoženja (VEP) in števila enot premoženja podsklada. Z drugimi besedami je seštevek tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih naložb, v katerih ima vzajemni sklad naložena sredstva, zmanjšana za obveznosti sklada.
Tveganje pomeni verjetnost, da bo dejanska donosnost vzajemnega sklada odstopala od njene pričakovane donosnosti. Običajno se tveganost vzajemnega sklada meri s standardnim odklonom, ki kaže odstopanje vrednosti točke sklada od njenega povprečja. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno. Obstaja več dejavnikov, ki vplivajo na zmanjševanje tveganja naložbe.
Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi (nakupna vrednost) je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednost ene enote premoženja, povečana za letni koeficient rasti cen življenjskih potrebščin (t.i. valorizacija) ter za največ 1% iz naslova dejansko plačanih vstopnih provizij. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi (odkupna vrednost) je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednost ene enote premoženja, zmanjšana za največ 1% iz naslova dejansko plačanih izstopnih provizij. podsklad drugega krovnega sklada.
